Eno parkirno mesto na stanovanje je dovolj za večino

15. 07. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

En avto na stanovanje?

Lani je imelo skoraj 63 odstotkov stanovanj v Sloveniji le en avtomobil, stanovanj z dvema avtomobiloma je bilo manj kot 30 odstotkov. Tri ali več avtomobile pa je imelo le 8 odstotkov stanovanj. Okoli 19 odstotkov stanovanj je bilo brez avtomobila, so sporočili iz Slovenskega statističnega urada. Slovenci vozimo povprečno osem let star avto s katerim prevozimo 13.000 kilometrov na leto. Več na www.delo.si.

Avgusta v Ljubljani razširitev območja za pešce

Zaprta za promet bodo območja Vegove, Peternelove, Gosposke, Salendrove in Turjaške ulice ter Novi trg. V ta del mesta bo možno z avtom priti le še z elektronsko kartico za spuščanje količkov, ki bodo pri Trgu francoske revolucije, še vedno pa se bo dovoljeno zapeljati na parkirišče NUK II., saj bosta Emonska in Rimska cesta ostali prevozni. Več na www.delo.si.

»Potratnost stavb je znak revščine«

Nacionalni statistični urad je objavil podatke o porabi energije in goriv v gospodinjstvih; večino jih je pridobil z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG), z izračuni pa je sodeloval tudi Inštitut Jožef Stefan (IJS). Slovenci največ energije porabimo za ogrevanje prostorov, najpogostejši energenti so lesna goriva, največ električne energije pa porabimo za velike gospodinjske aparate. Leta 2009 smo v slovenskih gospodinjstvih porabili več kot 49.000 teradžulov (TJ) energije. Več na www.delo.si.

Polet: S kolesom okoli Ljubljane

Ljubljana in njena okolica sta, kar zadeva ceste, morda na prvi pogled zelo prometni, a resnica je, da glavno mesto obkroža veliko več prisrčnih in umirjenih cest in njena okolica niso le obvoznice, ki povezujejo glavno mesto s predmestji. Več na www.delo.si.

BicikeLJ v praksi: prerazporejanja koles se še učijo

Kot v imenu podjetja Europlakat pojasnjuje svetovalka za stike z javnostjo Alenka Ažman, je bilo do zdaj opravljenih že več kot 30.000 izposoj, v povprečju približno 2000 na dan. Registriranih je 10.000 uporabnikov, posamezno kolo je na dan povprečno izposojeno tri ure, po njeni oceni so ljudje storitev sprejeli dobro. Ker se število uporabnikov še ni ustalilo, upravljavci kljub spremljanju premikov koles v sistemu še ne morejo zanesljivo predvideti, kje jih bo preveč ali premalo. Ekipo, ki skrbi za prevoz koles med postajami, so pred kratkim povečali s sedem na enajst delavcev. Več na www.delo.si.

Nič več brezplačenga parkiranja: Prule, Trnovo, Kodeljevo in Bežigrad s parkomati

Mestna občina Ljubljana je z družbo Elbi podpisala okvirni sporazum za dobavo 350 parkomatov v naslednjih petih letih, kar bo občino predvidoma stalo 1,738.962 evrov. Pogodbo za dobavo prvih 50 parkomatov v letošnjem letu naj bi podpisali prihodnji teden, ljubljanski župan Zoran Janković pa pričakuje, da bodo prve parkomate dobili avgusta. Več na www.dnevnik.si.

Globa za parkiranje brez listka iz parkomata v Ljubljani vendarle 40 evrov

Ljubljanski svetniki na izredni seji spremenili odlok o cestnoprometni ureditvi v mestu, ki je globo izenačil z zakonsko določeno. Kdor v Ljubljani ne bo plačal parkirnine na parkirnih prostorih, kjer je treba v avtu kot dokaz pustiti listek iz parkomata, oziroma bo prekoračil označen čas, bo oglobljen le s 40 evri. Več na www.delo.si.

Prostorski načrt MOL: na razpisu za izvedbo popravkov

Mestna občina Ljubljana namerava po vsega enem letu od sprejetja in desetih mesecih od pravnomočnosti že spreminjati in dopolnjevati svoj občinski prostorski načrt (OPN MOL). Na začetku junija je tako objavila razpis za izbiro izvajalca, danes pa že izvedla javno odpiranje ponudb. Dobila je tri, cenovno najugodnejšo pa je oddalo podjetje LUZ iz Ljubljane, ki je pripravljeno opraviti delo samostojno; skupaj z 20-odstotnim davkom ta znaša 393.840 evrov. Druga dva ponudnika bi popravke in spremembe izvedbenega dela dolgoročnega načrta MOL opravila s podizvajalci, pri čemer ponudbena cena ljubljanskega Locusa znaša 419.400 evrov, Urbisa iz Maribora pa 434.400 evrov. Več na www.delo.si.

Stožice: Za športni park novi dve večmilijonski injekciji, za nakupovalno središče še 115 milijonov Grepu

Konzorcij sedmih slovenskih bank z NLB na čelu je družbi Grep po naših informacijah odobril še zadnjih 15 milijonov evrov lani dogovorjenega 115-milijonskega kredita za dokončanje nakupovalnega središča v Stožicah. Več na www.dnevnik.si.

Vrtci v MOL: na čakalnem seznamu 1292 otrok

Ljubljanski župan Zoran Janković zagotovo niti letos ne bo izpolnil obljube, da bo v vrtcih dovolj prostora za vse ljubljanske otroke. Na najnovejšem centralnem čakalnem seznamu (CČS), v katerega so združeni čakalni seznami vseh 23 vrtcev, objavljenem 4. julija, je 1929 otrok, mlajših od treh let, z največ 147 točkami in najmanj eno točko. Med njimi je 272 otrok, katerih starši imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana (MOL) in maksimalno stalnost bivanja. Več na www.delo.si.

Spomenika vsem žrtvam še ni zaradi garaže DZ

Vlada bo v spremembah proračuna za prihodnje leto zagotovila 300.000 evrov za postavitev osrednjega spomenika vsem žrtvam vojn, je po seji vlade povedal minister za delo Ivan Svetlik. K temu »nas zavezuje tako moralna kot zakonska zaveza, želimo prispevati k temu, da bi spravili tudi različne idejne poglede v družbi in da bi omogočili sobivanje ljudi z različnimi idejnimi pogledi. S tega vidika ima postavitev spomenika tudi velik simbolni pomen,« je še dejal minister. Več na www.delo.si.

Konec avgusta iz Grosuplja v Ljubljano ceneje z Urbano

Konec avgusta, natančneje v ponedeljek, 29. avgusta, bo začela obratovati nova linija Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) 3G, ki bo potnikom iz Grosuplja omogočala, da se bodo v Ljubljano zapeljali s terminsko Urbano več kot 50 odstotkov ceneje. Vožnje bodo potekale v okviru obstoječih voznih redov, z dodano večerno vožnjo. Več na www.delo.si.

SDS želi nadzor nad zakonitostjo akta za izvedbo parkirne hiše Tržnica

Stranka SDS je uresničila svojo napoved, da bo izpodbijala veljavnost akta o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Podzemna parkirna hiša Tržnica, prizidek k Mahrovi hiši, ureditev Vodnikovega trga in podzemna parkirna hiša Krekov trg z ureditvijo Krekovega trga«. Finančnemu ministru Franciju Križaniču je namreč danes poslala pobudo za nadzor njegove zakonitosti. Več na www.delo.si.

Rudnik brez valovitih cest

Večletne prošnje voznikov in trgovcev v nakupovalnem središču Rudnik se bodo končno uresničile, saj bodo povezovalne ceste E, F in H v tem tednu končno popravljene. Omenjene ceste ob trgovinah Merkur, OBI, Euro Spin in Rutar so namreč povzročale mnoge preglavice zaradi vboklin in izboklin, ki so rudniške ceste delale valovite. Vožnja po teh cestah ni bila neprijetna zgolj za voznike z nizkimi avtomobili, ki so bili neprestano v strahu, da bodo poškodovali podvozje svojih jeklenih konjičkov, temveč tudi za preostale voznike, ki jih je motilo poskakovanje vozila. Več na www.dnevnik.si.

Na Rudniku bo zrasla parkirna hiša

Popravljene ceste naj bi še letos morale prestati svoj prvi preizkus, saj se bo na Rudniku znova gradilo. V Supernovi in E. Leclercu nameravajo namreč graditi parkirno hišo, prav tako oba trgovca nameravata širiti svoja trgovska centra na Rudniku. V Supernovi so pojasnili, da širitev svojega nakupovalnega centra in gradnjo garažne hiše obravnavajo kot enoten projekt in da so že zaprosili za gradbeno dovoljenje. Ko bo dovoljenje pridobljeno, pa bodo kmalu začeli gradnjo, so še pojasnili v Supernovi. Več na www.dnevnik.si.

Delavnica grafitanja navdušila

Dvoriščne stene nekdanje tovarne koles Rog so bile v soboto popoldne namenjene risanju grafitov. Ljubljanski zavod Mladi zmaji je namreč organiziral mednarodno delavnico na temo risanja in grafitanja, kjer so se ljubljanskim otrokom med 13. in 17. letom pridružili njihovi vrstniki iz Wiesbadna, sicer z Ljubljano pobratenega mesta. Več na www.dnevnik.si.

Domov za ostarele je premalo

Po zadnjih podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije v ljubljanskih domovih starejših občanov močno primanjkuje mest. V območni enoti ZZZS Ljubljana je registriranih 27 domov, sem so všteti tudi tisti, ki so v okolici Ljubljane. Največji je dom starejših občanov Vič-Rudnik, ki sprejme 570 starostnikov, na seznamu njihovih prosilcev pa je trenutno približno 1100 prosilcev. Na bivanje v domovih starejših občanov v območni enoti Ljubljana pa skupno še vedno čaka več kot 6000 ljudi. Več na www.dnevnik.si.

Uršulinski samostan Mekinje naprodaj

“Da prodamo uršulinski samostan Mekinje, smo se uršulinke slovenske province dokončno odločile na začetku leta,” je povedala predstojnica skupnosti kamniških uršulink Jakobina Arh. Dodala je, da jim je zaradi odločitve nekoliko tesno pri srcu, saj sta samostan in okolica zelo lepa in je polovica samostana (samostan sester in ustanova Marijin dom) tudi zgledno obnovljena. Drugi polovici samostana so doslej uredili zgolj streho. Več na www.dnevnik.si.

Hipodrom zaživel v novi preobleki

Da bi konjem in njihovim ljubiteljem oplemenitili okolje, so se Športni objekti Maribor odločili celovito prenoviti hipodrom v Kamnici, katerega upravljavec so od leta 2008. Dela so pričeli maja lani, včeraj pa so na tiskovni konferenci predstavili, kaj je bilo v tem času narejenega. Tako je bilo obnovljeno jahališče, ki omogoča normalno vadbo, narejena je bila kasaška steza, na kateri je že lani potekala kasaška dirka, vendar pogoji še niso bili optimalni. Več na www.vecer.com.

Pohorje kot skupna blagovna znamka

Zaključil se je transnacionalni projekt Natreg, ki se je ukvarjal z upravljanjem varovanih območij narave. “Ljudje si želijo umirjen trajnostni razvoj, promocijo naravne in kulturne dediščine ter razvoj turizma. Želijo ostati na območju Pohorja in preprečiti izseljevanje, kar pa je možno z zagotovitvijo delovnih mest in relativno dobrega življenjskega standarda. Ena od vizij je tudi povezovanje preko občin in s tem promoviranje celotnega Pohorja kot skupne blagovne znamke,” pravi Jurij Gulič, lokalni koordinator transnacionalnega projekta Natreg, ki se pravkar končuje. Več na www.vecer.com.

Arhitekti pripravljajo spremembe

Iz Mariborske knjižnice so včeraj sporočili, da sta zaprtje na Rotovškem trgu in selitev v Adreanum za zdaj ustavljena. Zaradi nepredvidenih težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za novo osrednjo knjižnico je tačas njena selitev na nadomestno lokacijo v Andreanum v Slovensko ulico 17 ustavljena. Potem ko je prenova Rotovškega trga z osrednjo knjižnico vred že v polnem teku in je v zadnjih dneh Projektna pisarna Mestne občine Maribor pridobivala le še soglasja k pogodbam o začasni služnosti z lastniki sosednjih parcel, ni uspel dogovor z enim od lastnikov, kar je ustavilo ves postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Več na www.vecer.com.

Krajani proti pozidavi ob Stražunskem gozdu

Zelenemu polju ob naravnem stražunskem spomeniku so šteti dnevi. Postal naj bi betonsko naselje. Krajani mariborskega Brezja so ogorčeni. Naložbenik A1 iz Ljubljane, ki bo ob Stražunskem gozdu gradil stanovanjsko sosesko s podzemno garažo, jim je obljubljal gradnjo nizkih vrstnih hiš, zdaj pa razkriva, da bodo tam tudi bloki. Zeleno polje naj bi postalo betonsko naselje s 131 stanovanjskimi enotami, igriščem in drevoredom čez približno tri leta, ko naj bi bila gradnja 27 milijonov evrov vrednega projekta zaključena. Več na www.vecer.com.

Kmečki praznik povezuje podeželje in mesto

Čeprav se je minuli konec tedna temperatura v Beli krajini povzpela tudi do 35 stopinj Celzija, so se številni obiskovalci namesto na morje ali bazen odpravili na 16. Kmečki praznik v Prilozje pri Metliki. Letos je ta trajal kar štiri dni, saj organizatorji, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Društvo podeželske mladine Metlika in Občina Metlika, opažajo, da je prireditev postala prepoznavna tudi zunaj meja občine in jo vsako leto obišče več ljudi. Če želimo, da ostane naše podeželje obdelano in naseljeno, da se ohranijo naši običaji in naša domača pridelava, potem je pomembno, da negujemo take prireditve, je bilo sporočilo tudi letošnjega praznika, ki je nedvomno dobo uspel. Take prireditve povezujejo ljudi na vasi, povezujejo podeželje z mestom, kar je danes ključnega pomena,” je dejala vodja kmetijsko-svetovalne službe Metlika Darinka Slanc. Več na www.dnevnik.si.

Za ljubitelje vodnih športov – vodna vlečnica

Da je poletni počitniški živžav lahko zelo zanimiv, razgiban in niti malo dolgočasen tudi na celini in ne le na morski obali, dokazuje skupina ljubiteljev deskanja na vodi iz Brežic, ki so si malo oazo užitkov na vodi uredili kar na vodni površini opuščene gramoznice pri naselju Boršt v brežiški občini. Kot prvi pri nas so se pred dobrima dvema letoma lotili trdega dela za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in soglasij, kot poplačilo za vložen trud pa lahko danes s pomočjo posebne vodne žičnice na vodnih deskah po mili volji drsijo po vodi, skačejo na skakalnici ter uganjajo druge vragolije, ki jih ponuja ta, pri nas mladi šport, v svetu znan pod imenom wakeboarding. Več na www.dnevnik.si.

Kdaj deskanje na Šmartinskem jezeru?

Celjani že nestrpno pričakujejo vlečnico na vodi, ki bi jo celjska občina rada zgradili na vse bolj priljubljeni izletniški točki, Šmartinskem jezeru. Idejo je celjska občina sicer podprla že lani, ko so gradnjo vlečnice umestili v državni prostorski načrt. A se je, kot je v slovenski navadi, zapletlo pri urejanju dokumentacije in pridobivanju dovoljenj. Tokrat se je zataknilo pri Agenciji Republike Slovenije za okolje in prostor (ARSO), ki še vedno ni izdala potrebnega vodnega dovoljenja. Več na www.dnevnik.si.

Slovenija je prepredena s pohodniškimi potmi

Pohodnikov po Sloveniji je vse več, tudi tujih, ugotavlja Marko Lenarčič iz GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, kjer vsako drugo leto v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo izdajo brošuro o pohodništvu v Sloveniji. Ta med drugim zajema nekaj predlogov poti v posameznih krajih in opisuje pet tako imenovanih transslovenskih poti, med katere spadajo Slovenska planinska pot, Via Alpina, evropski pešpoti E6 in E7 ter Predalpska pot. V drugem delu brošure so predstavljeni hoteli, ki so se specializirali za pohodnike v posameznih krajih, 38 jih je specializiranih za pohodnike in 42 za kolesarje. PZS pa skrbi za okoli 7700 kilometrov planinskih poti. Več na www.dnevnik.si.

Nov vrtec bodo drago plačali

Devet novih oddelkov, 159 otrok več in kar nekaj novih delovnih mest. Te novosti se občini Sežana obetajo septembra, ko bo odprl vrata nov vrtec na Regentovi ulici. V njem bo prostora za 200 otrok, zato niti en otrok ne bo ostal brez možnosti varstva v javnem vrtcu. A sežanski davkoplačevalci bodo to drago plačali. Več na www.primorske.si.

Gorici snujeta univerzitetni kampus

Visokošolsko in raziskovalno središče (VIRS) Primorske iz Nove Gorice in Univerzitetni konzorcij iz Gorice snujeta čezmejni kampus GoEurocampusGo. Projekt sta prijavila na razpis EU. V okviru evrokampusa naj bi oblikovali in razvili skupne univerzitetne študijske programe, ki bi povezovali študente in institucije čez mejo in s tem izboljšali visokošolsko ponudbo. Več na www.primorske.si.

Sosedje s peticijo zoper predvidene prostore za brezdomce

Ne bo več miru, pa tudi sodi sem ne! Tako bi lahko povzeli razloga, ki sta nekaj stanovalcem dela Erjavčeve ulice ob kotalkališču, imetnikom tamkajšnjih lokalov in nekaterim društvom narekovala pisanje peticije proti odprtju prostorov za brezdomce pred njihovim nosom. Toda občina veliko drugih možnosti nima. Več na www.primorske.si.

V Podbregu bodo uredili še staro jedro

Če je bilo v preteklosti pogosto slišati očitke, da občina Vipava zapostavlja svojo drugo največjo krajevno skupnost, so v KS Podnanos v zadnjem obdobju naredili velik korak naprej. Posebna zgodba je kulturni dom, ki počasi dobiva končno podobo. KS je s pomočjo svojega in denarja občine na novo prekrila streho stavbe, v dvorani so položili nov parket, jo opremili z novimi stoli ter uredili sodoben oder, ki bo služil domačim pevskim zborom in dramski skupini. V nadstropju bo nove prostore dobil tukajšnji oddelek Lavričeve knjižnice. V objektu je po novem domačinom na voljo tudi bankomat, novosti pa se obetajo tudi pri prometni ureditvi pred domom. Več na www.primorske.si.

Občina bo popravila … in poslala račun

Odpadajoči stavbni ovoj, ki kazi videz naselja? Strešniki, ki bodo vsak čas padli s strehe? Razbita okna in trhla vrata ob glavnih ulicah? Ne več dolgo! Občina Hrpelje – Kozina bo lahko odslej pozvala lastnike stavb, naj poskrbijo za primeren videz svojih nepremičnin. Če to ne bo zaleglo, bo sama naročila popravilo in račun izstavila lastniku. Več na www.primorske.si.

Dve igrišči na en mah

Sprva so hoteli v Divači s pomočjo evropskih sredstev urediti en park oziroma igrišče, pa sta jim uspeli kar dve. Z isto vsoto denarja! Odprli so ju v petek, ob šestem praznovanju občinskega praznika. Več na www.primorske.si.

Prvačina ima nov, večji vrtec

“Prva je očitno srečna številka za Prvačino,” je bilo slišati na sobotni otvoritvi novega vrtca v tej vasi. Leta 1911 je namreč ta dobila sokolski dom, 1981 prvi vrtec, in letos, leta 2011, še nov, večji in sodoben vrtec. Prvačka varstvena ustanova je torej po letih obljub le dobila sodobno podobo, tudi nizkoenergetsko, in je približno enkrat večja kot doslej. Ima več igralnic in zlasti dodatni osrednji prostor, ki ga prej ni imela. Več na www.primorske.si.

Zaživela bo plaža pred Turistico

Portoroška fakulteta za turistične študije je spomladi v petletno upravljanje dobila del portoroške plaže med skladišči soli in jadralskim klubom. Območje so že zavarovali in poskrbeli za redno čiščenje, s prihodnjim letom pa v Turistici napovedujejo, da bo plaža zares zaživela. Več na www.primorske.si.

Avtocesta grozi kmetijskim zemljiščem, turizmu in vodi

Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami divaškega občinskega sveta je v četrtek sklical izredno sejo, na kateri so domačini enotno zavrnili pobudo za državni prostorski načrt (DPN) za avtocesto na odseku Divača – Jelšane. V Košani pa svoje pripombe predstavili člani nove civilne iniciative in domačini. Več na www.primorske.si.

Aleia Iacta v Vrtojbi dobrodošla, a tudi Hit naj predstavi svoje načrte

Alea Iacta, ki bi na MMP Vrtojba postavila nakupovalni zabaviščni center z igralnim salonom, je dobrodošla, so odločili svetniki v Šempetru. Čeprav jih je predsednik uprave Hita Drago Podobnik od tega odvračal. Hit pa so pozvali, naj čim prej predstavi še svoje načrte. Več na www.primorske.si.

Doživljenjski brezplačni prevoz z avtobusom v zameno za avto

»Odpovejte se avtomobilu in za vedno se boste lahko brezplačno vozili z avtobusom,« se glasi ponudba oblasti španskega mesta, ki bi rade svoje občane prepričale, da bi uporabljali javni promet, poroča spletni portal Fastcompany. Murcia je preplavljena z avtomobilsko pločevino, čedalje gostejši promet in natrpani parkirnimi prostori pa močno otežujejo življenje v sedmem največjem mestu v Španiji. Več na www.delo.si.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Dosegljiva stanovanja

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu Dosegljiva stanovanja, ki bo 18. decembra 2017 ob 13. uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (velika sejna soba v podhodu).

Na posvetu se bomo seznanili z akcijskim načrtom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Urbana agenda za EU (UAEU) vzpostavlja okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Kot ključni mehanizem za izvajanje urbane agende delujejo t.i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Cilj Partnerstva za stanovanja je spodbujati dostopnost kakovostnih stanovanj. Partnerstvo se osredotoča na javna dostopna stanovanja, pravila o državnih pomočeh in splošno stanovanjsko politiko. Ukvarja se tako z občinskimi, socialnimi, zadružnimi kot z najemniškimi stanovanji in dostopnim lastništvom stanovanj. Ne ukvarja se s stanovanji za nujne primere ali izključno tržnim najemom in lastništvom domov.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

PROGRAM

13.00–13.15

Pozdrav

13.15–14.00

Partnerstvo za stanovanja Urbane agende za EU (Črtomir Remec, SSRS)

Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Vesna Dragan, MOP)

14.00–15.00

Razprava (Moderira: Marko Peterlin, IPoP)

 

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo do četrtka, 14. 12. 2017 na petra.ockerl@ipop.si.

Dogodek poteka v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt