6 do 10-pasovni avtocestni obroč in razširitev mestnih vpadnic ali sodoben javni potniški promet?

15. 06. 2011

Koalicija za trajnostno prometno politiko se je odzvala na Darsovo študijo, kjer so predstavljeni načrti za širitev avtocestnega obroča okrog Ljubljane in nekaterih vpadnic. Člani koalicije zahtevajo od odločevalcev boljšo alternative cestnemu prometu – urejen javni potniški promet.

Po naročilu družbe DARS je bila že v letu 2009 izdelana študija, ki načrtuje razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in njegovih priključnih avtocestnih krakov na 6 do 10 pasov ter preureditev večine vseh avtocestnih priključkov, vključno z rušitvijo nadvozov, nekaterih starih manj kot 15 let. Gre za velik državni projekt, vendar je študija doslej doživela predstavitve le v razmeroma ozki strokovni javnosti. Študijo lahko razumemo predvsem kot podlago za še eno dopolnitev nacionalnega programa.

Koalicija za trajnostno prometno politiko1 predstavlja strokovni odziv na omenjeno študijo. Javnosti in politikom predlagamo tudi ukrepe, s katerimi bi se lahko ljubljanska regija približala ciljem trajnostne mobilnosti in povečanju kvalitete bivanja.

»Prizadevamo si, da širitev obvoznice ne bo del novega Nacionalnega programa izgradnje avtocest, ampak da postane javni potniški promet prioriteta in boljša alternativa osebnemu avtomobilskemu prometu,« je povedala Marjeta Benčina iz Focusa, društva za sonaraven razvoj. »Ljudje se morajo zavedati, da obstajajo poleg avtomobilskega še druge možnosti prevoza in da javni prevoz ni ‘znanstvena fantastika’, kot nam to želijo prikazati, temveč izvedljiva in realna prometna rešitev urbanih regij,« je še dodala Benčina.

Jože Dekleva iz Ljubljanske kolesarske mreže ob tem poudarja, da širjenje cest za osebni promet ne odpravlja cestnih zastojev, temveč generira dodaten promet. Številni raziskovalci ugotavljajo, da nove cestne zmogljivosti praviloma v kratkem presežejo novo prometno povpraševanje in izgleda, da nove cestne zmogljivosti mnogo bolj pospešujejo disperzno poselitev, kot odpravljajo prometne zgostitve. »Širjenje cest je drag, kratkoročen in okoljsko nevzdržen način reševanja prometnih problemov, a je kljub temu velika večina investicij zadnjih 20 let (več kot 90 %) bila usmerjenih v cestno infrastrukturo. Če bomo ponovno investirali v ceste, ne bo denarja za prepotrebne investicije v javni prevoz, poleg tega pa problemov povezanih s prometom ne bomo odpravili,« je še povedal Dekleva.

Po podatkih MOL je bila Ljubljana v preteklih letih eno izmed območij z najvišjo stopnjo onesnaženosti zraka v Sloveniji. Emisije CO2 v MOL so v letu 2006 znašale kar 1,95 milijonov ton, od česar je bil delež emisij iz naslova prometa 32 %2. Največji vir onesnaženja je prav ljubljanska obvoznica. Matej Ogrin, Cipra Slovenija, je zato opozoril, da so tveganju onesnaženja z emisijami še posebno izpostavljeni prebivalci v 75-metrskem pasu ob prometnih cestah. »Na Inštitutu za varovanje zdravja so izračunali, da v takšnih pasovih v Ljubljani živi 10.000 otrok in mladostnikov, starih do 18 let, tveganje, da zbolijo za astmo, pa je pri njih kar 50 % večje kot pri tistih, ki živijo več kot 300 metrov stran od ceste,« je povedal Ogrin. »Vsako leto tako zaradi življenja ob cesti v Ljubljani zboli za astmo 250 otrok. Velik problem pa je tudi prekomeren hrup«, je dodal Ogrin.

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko zato pozivajo odločevalce, da se zatečejo k novi prometni paradigmi in prekinejo vlaganja v ceste in favoriziranje osebnega avtomobila. Obenem se obračajo tudi na javnost, naj se pridruži Koaliciji in zahteva okolju in zdravju prijaznejšo načrtovanje mobilnosti v Sloveniji.

komentarji (1)

  1. Ljubljana s ceste: v spomin na Jožeta Hudečka « Inštitut za politike prostora, 22/06/2011 02:36

    […] kulturo v Ljubljani. V tem smislu je tedanji pogovor še vedno aktualen. Zlasti v okviru zdajšnje razprave o Darsovi študiji, ki predvideva preureditev delov ljubljanskega avtocestnega obroča v desetpasovnico. Takšne ceste […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt