Slovensko cesto kolesarjem

03. 06. 2011

Ljubljanska kolesarska mreža  je začela zbirati podpise k peticiji s katero zahteva, da se omogoči varno in hitro kolesarjenje po Slovenski cesti v Ljubljani. To bi imelo velik funkcionalni pomen za prevoznost mestnega jedra s kolesi, kot tudi velik simbolni pomen za urbano kolesarjenje v Sloveniji nasploh.

Slaba prevoznost centra Ljubljane s kolesom je eden osrednjih, še zdaleč pa seveda ne edini problem kolesarjenja v Ljubljani. Širjenje con za pešce v starem delu mesta situacijo obenem izboljšuje in poslabšuje. Kolesarji in kolesarke smo po eni strani res pridobili več prostora, kjer nas ne ogrožajo avtomobili, a po drugi strani smo hkrati prisiljeni, da na vse večjem delu mestnega jedra vozimo s hitrostjo pešca. Vse večja komercializacija obrežij na obeh bregovih Ljubljanice od Brega do Zmajskega mostu položaja tudi ne izboljšuje, na nekaterih mestih ni več mogoče kolesariti niti s hitrostjo pešca!

Kot predlaga Ljubljanska kolesarska mreža je zato edina rešitev za izboljšanje prevoznosti centra s kolesom, da se na Slovenski cesti zagotovi možnost vožnje s kolesom v obe smeri po njeni celotni dolžini. Omogočenje kolesarjenja po osrednji mestni aveniji bi bilo tudi simbolno dejanje, s katerim bi Ljubljana postala kolesarsko mesto!

Mreža opozarja, da mestna politika že leta favorizira avtomobilski promet v mestu za ceno upočasnjevanja kolesarskega. Kolo kot v mestu najhitrejše in za okolje najmanj obremenjujoče prevozno sredstvo se v Ljubljani kot najhitrejše izkaže le ob nenehnem kršenju prometnih predpisov in istočasnem ogrožanju prometne varnosti. Mestne oblasti, ki se občasno zgražajo nad slabo prometno kulturo kolesarjev, nas s trenutno prometno ureditvijo takorekoč silijo v kršenje prometnih predpisov. In to ob dejstvu, da se Ljubljana duši v izpušnih plinih in delcih, ki neposredno ogrožajo zdravje, ter v vse večjem hrupu, obenem pa ni videti nobenih odločnih ukrepov za izboljšanje možnosti za varno, hitro in udobno kolesarjenje v mestu.

Že dolgo časa je s strani mestnih oblasti mogoče poslušati argument, da Slovenske ceste za osebni avtomobilski promet ni mogoče zapreti vsaj dokler ne bo pri Cukrarni zgrajen most, ki bo povezal Roško in Njegoševo cesto ter s tem sklenil cestni obroč okoli mestnega središča. Zato v Ljubljanski kolesarski mreži zahtevajo:

1. Da se ob odprtju Fabijanijevega mostu in zaključku izgradnje priključka za dostop do novozgrajene parkirne hiše pod Kongresnim trgom takoj zapre Slovenska cesta med križiščem z Gosposvetsko in Šubičevo cesto za osebni avtomobilski promet v obe smeri, med Šubičevo in Aškerčevo cesto pa se avtomobilom dovoli samo dostop do parkirne hiše na Kongresnem trgu iz smeri Aškerčeve ceste.

2. Da se od križišča z Gosposvetsko do Aškerčeve ceste en vozni pas vzpostavi kot jasno označena dvosmerna kolesarska steza, na odseku med Gosposvetsko cesto in Bavarskim dvorom pa ukine prepoved kolesarjenja po cestni površini!

Županu Ljubljane Ljubljanska kolesarska mreža sporoča, da bo Ljubljana najlepše mesto na svetu šele takrat, ko bo po njej možno hitro, varno in udobno kolesarjenje!

Peticijo lahko podpišete na:
http://www.petitions24.com/signatures/slovenska_je_tudi_nasa/

Ljubljanska kolesarska mreža

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt