maj 2011

V Ljubljani najhitreje s kolesom

25. 05. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Test na Dunajski: V betonski džungli je najhitrejše kolo Cilj Dnevnikove hitrostne preizkušnje je bil ugotoviti, s katerim prevoznim sredstvom v Ljubljani ob prometni konici najhitreje pridemo na delo; z avtomobilom, avtobusom ali s kolesom. Začetek smo določili ob 7.30 pri Svetovnem trgovinskem centru (WTC) pri obvoznici, cilj pa pri Dnevnikovi stavbi. Oglejte si, kdo […]

Revolucija: župani ne bodo več poslanci

19. 05. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Poslanska in županska funkcija odslej nezdružljivi Poslankam in poslancem je vendarle uspelo uzakoniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Za novelo zakona o poslancih je namreč glasovalo 48, proti pa 36 poslancev. Od prihodnjih parlamentarnih volitev dalje tako sedenje na poslanskem in županskem stolčku hkrati ne bo več mogoče. Več na www.dnevnik.si. Računi sedenja na dveh […]

Bicikelj speljal

13. 05. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Od danes izposoja mestnega kolesa Od 12. maja naprej lahko obiskovalci in meščani Ljubljane uporabljajo mestno kolo Bicike(lj). Kolesa stojijo na 31 postajah po vsej Ljubljani. Prva ura uporabe kolesa je brezplačna. Ko uporabnik vrne kolo v stojalo, ga lahko ponovno vzame že po petih minutah, čas izposoje pa začne teči znova. Druga ura izposoje […]

Kolizej lahko gre

05. 05. 2011

Anderlič lahko ruši Kolizej Upravna enota Ljubljana je pred kratkim izdala gradbeno dovoljenje za odstranitev Kolizeja. Gradbeno dovoljenje za odstranitev Kolizeja, ki je razglašen za nepremično kulturno dediščino, je UE Ljubljana skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja izdala 22. aprila. Odločba še ni pravnomočna, tako da lahko proti njej stranke v postopku še vložijo […]

Kje bo šla hitra proga od Trsta do Ljubljane?

03. 05. 2011

Tri nove različice trase hitre proge med Trstom in Divačo so za Sežančane nesprejemljive O progi Madrid-Trst-Ljubljana-Budimpešta, na kateri bi vlaki vozili s hitrostjo do 250 kilometrov na uro, v javnosti ni skoraj nobene informacije, čeprav se politiki o njej že nekaj časa dogovarjajo in čeprav projektanti že nekaj časa rišejo njene različice. Različice hitre […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt