april 2011

Pridružite se sprehodom za prijetnejša mesta!

23. 04. 2011

Prvi konec tedna v maju bo Ljubljano zaznamovalo pešačenje. Množičnemu rekreativnemu pohodu po Poti ob žici se bodo pridružili tudi štirje urbani sprehodi po ljubljanskih mestnih četrtih. Inštitut za politike prostora bo namreč letos skupaj s partnerji pripravil sprehode »Jane’s Walk« in s tem vpel Ljubljano v svetovno omrežje mest, v katerih potekajo sprehodi isti konec tedna. V soboto, 7. maja, ter v nedeljo, 8. maja 2011, bodo potekali urbani sprehodi po štirih mestnih četrtih: Taboru, Spodnji Šiški, Zgornji Šiški in Fužinah. Povezovali se bodo z dogodki po posameznih četrtih in tako vsebinsko dopolnjevali tradicionalni pohod ob žici. Namenjeni so druženju in pogovoru o težavah, s katerimi se stanovalci mestnih četrti soočajo pri pešačenju po vsakodnevnih opravkih, ter oblikovanju pobud, kako četrti narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje.…

Omejevanje gradnje v lastni režiji in razpršena gradnja

21. 04. 2011

Maja Simoneti

V zadnjem Dnevnikovem Objektivu je prostorska načrtovalka Martina Lipnik med pismi bralcev komentirala dejstvo, da tako koalicijski kot opozicijski poslanci nasprotujejo spremembam v zakonodaji s področja gradenj. Do predloga za omejevanje gradnje v lastni režiji je prišlo zaradi pritiska obrtnikov, prizadela pa naj bi predvsem tiste, ki želijo poceni priti do svojih stanovanj. Poslanci, ki predlogu nasprotujejo, opozarjajo, da je gradnja v lastni režiji predvsem socialni korektiv. Lipnikova poudarja, da je tak socialni korektiv lahko za družbo dolgoročno zelo drag. Kot opozarja, je samograditeljstvo namreč lahko občutno cenejše samo pod pogojem, da je poceni ali zastonj tudi zemlja, na kateri se gradi, to pa je pri nas lahko le v primerih gradnje na parcelah, ki so v lasti graditeljev ali njihovih staršev.  Te pa pogosto niso namenjene za gradnjo, temveč so npr. kmetijska…

Zaščita za Kras brez uveljavitve zaščitne klavzule

21. 04. 2011

Maja Simoneti

Te dni je Vlada dokončno sklenila, da ne bo uveljavila možnosti, ki izhaja iz pristopne pogodbe k EU, da zaščiti nepremičninski trg ob meji z Italijo. Na pobudo dveh civilnih iniciativ iz Primorske je pozimi imenovala medresorsko skupino za proučitev razmer in se na osnovi njenega poročila odločila, da bo na Krasu ukrepala z notranjimi inštrumenti za vodenje in nadzor prostorskega razvoja. Vlada je očitno dobro prisluhnila medresorski skupini in sprejela sklep, ki vzbuja upanje, da politična raven ponovno prepozna vlogo prostorskega načrtovanja in se zavzame za njegovo izvajanje in nadzor v skladu z zakonodajnimi možnostmi in dobro prakso. Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko sta javnost in Vlado februarja letos opozorili, na veliko povpraševanje po nepremičninah na Krasu, ki vpliva na gradnjo, vodi v degradacijo kraških naselij in kulturne krajine ter…

Jay Walljasper v Ljubljani

21. 04. 2011

Prejšnji teden se je v Ljubljani oziroma v Sloveniji mudil zanimiv pisec, katerega članke o pomenu javnega prostora, kolesarske infrastrukture, predvsem pa vedno bolj aktualne teme skupnega in skupne lastnine tudi na IPoP že nekaj časa spremljamo po različnih blogih in spletnih zapisih. Jay Walljasper je predvsem neodvisen pisec in govornik, novinar in aktivist, član znane organizacije PPS (Project for Public Space) iz New Yorka. Trenutno redno objavlja na blogih On the Commons in Shareable ter piše za National Geographic Traveler in druge revije. Predstavnika Ljubljanske kolesarske mreže Gašper Žemva in Janez Bertoncelj ter sodelavec IPoP Tadej Žaucer so Jaya, s katerim se je pred tem o javnem prostoru v Ljubljani pogovarjala tudi Maja Simoneti, popeljali po kolesarski Ljubljani in mu predstavili nekatere dobre in slabe plati kolesarjenja v Ljubljani. Zanimiva, mogoče tudi malo…

Revizija trase hitre ceste med Velenjem in avtocesto Ljubljana-Maribor

07. 04. 2011

Pomembno priznanje kredibilnosti Civilni iniciativi Braslovče

V torek, 5. aprila 2011, je v prostorih Ministrstva za okolje in prostor potekal sestanek, ki naj bi razjasnil razlike v ocenjenih podatkih o poseganju načrtovane ceste v severnem delu 3. razvojne osi na kmetijska zemljišča. Zbrani so se strinjali, da so podatki, ki jih je navajala Civilna iniciativa Braslovče, najbolj pravilna številka. Spomnimo, na pobudo predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, ki jo je podal po februarskem obisku v Braslovčah, so si v petek, 1. aprila 2011  ministri za okolje in prostor Roko Žarnić, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in za promet Patrick Vlačič skupaj s njim ogledali predvideno traso hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom. Kot piše Delo, se je Šoltes zavzel za revizijo podlag in dosedanjega postopka odločanja o izbiri trase. »To bo treba narediti skupaj s strokovnjaki, katera koli trasa bo nato izbrana, pa…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt