03-01

Revizija trase hitre ceste med Velenjem in avtocesto Ljubljana-Maribor

07. 04. 2011

Pomembno priznanje kredibilnosti Civilni iniciativi Braslovče

V torek, 5. aprila 2011, je v prostorih Ministrstva za okolje in prostor potekal sestanek, ki naj bi razjasnil razlike v ocenjenih podatkih o poseganju načrtovane ceste v severnem delu 3. razvojne osi na kmetijska zemljišča. Zbrani so se strinjali, da so podatki, ki jih je navajala Civilna iniciativa Braslovče, najbolj pravilna številka.

Spomnimo, na pobudo predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, ki jo je podal po februarskem obisku v Braslovčah, so si v petek, 1. aprila 2011  ministri za okolje in prostor Roko Žarnić, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in za promet Patrick Vlačič skupaj s njim ogledali predvideno traso hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom. Kot piše Delo, se je Šoltes zavzel za revizijo podlag in dosedanjega postopka odločanja o izbiri trase. »To bo treba narediti skupaj s strokovnjaki, katera koli trasa bo nato izbrana, pa gotovo ne bo pogodu vsem. Želimo le ovreči dvome o morebitnih vplivih različnih interesnih skupin na izbiro trase,« je povedal. Na dvome o pravilnosti odločitve o trasi hitre ceste tako Računsko sodišče kot širšo javnost že dlje časa opozarja Civilna iniciativa Braslovče, prav Računsko sodišče pa je prvo, ki je strokovno dobro podprtim argumentom končno tudi prisluhnilo.

Kot že tri leta opozarja civilna iniciativa predlagana zahodna varianta F2-2 (januar 2011) od priključka Velenje-jug do priključka na AC-A1 v Šentrupertu v Savinjski dolini ni ustrezna, ker:

1.       Je ekonomsko neupravičena, saj cena zanjo (13,97 km) znaša 486 mio EUR, alternativne variante pa so celo za 300 mio EUR cenejše.

2.       Je prometno neučinkovita, saj ne poteka na relaciji največjih prometnih obremenitev, ki na tem območju potekajo na relaciji Arja vas – Velenje, torej med Velenjem in Celjem.

3.       Je njen potek večinoma po najboljših kmetijskih zemljiščih v uporabi in uniči največ kmetijskih zemljišč (77,6 ha) izmed vseh predlaganih variant na tem odseku. Za pridelavo hrane bi bilo zaradi onesnaženja onesposobljenih najmanj 100 ha zemljišč.

V zadnjih mesecih poteka bitka za argumentacijo predvsem v zvezi s kmetijskimi zemljišči, saj je prihajalo med podatki, s katerimi je razpolagalo Ministrstvo za okolje in prostor, ter podatki, izhajajočimi iz študije Kmetijskega inštituta Slovenije, ki jo je naročila Civilna iniciativa Braslovče, do resnično bistvenih razhajanj.  Minister Žarnić je tako še nedavno za 24ur dejal: »Gre za 20 ha zemljišč«, minister Židan pa: »Zadnja številka, ki je meni dosegljiva, je nekaj manj kot 80 ha za trenutno varianto, o kateri govorimo.«

Na sestanku v torek, 5. aprila 2011, v prostorih Ministrstva za okolje in prostor sta z namenom razjasnitve razlik v ocenjenih podatkih o poseganju načrtovane ceste na kmetijska zemljišča argumente soočila ministra Žarnić in Židan, prisotni pa so bili tudi predstavniki pripravljavcev prostorskega načrta, projektantov, Kmetijskega inštituta Slovenije in Civilne iniciative Braslovče. Zbrani so vendarle skupaj ugotovili, da je najbolj pravilna številka posredovana s strani Civilne iniciative Braslovče, torej okoli 78 ha zemljišč, kar je skoraj štirikrat več kot je zapisano v drugem okoljskem poročilu, ki je del postopka priprave DPN, na kar so Braslovčani vseskozi opozarjali.

Civilna iniciativa je ponovno opozorila, da potek trase na relaciji Velenje – Šentrupert ni ustrezen niti s stališča prostorske politike, saj pred­la­ga­na tra­sa ne po­ve­zu­je središč nacionalnega pomena Ve­le­nje in Ce­lje, kar po­me­ni od­mik od te­melj­ne ide­je 3. raz­voj­ne osi, in je tako v neskladju s Stra­te­gi­jo pro­stor­ske­ga raz­vo­ja Slo­ve­ni­je.

Ministra Židan in Žarnić sta se strinjala, da se zaradi vseh navedenih argumentov oblikuje medresorska skupina za revizijo, ki bo svoje rezultate predstavila v naslednjih dveh mesecih. Minister Židan je v zaključku sestanka dejal, da ne bo dovolil izsiljevanja odločitev z metodo izvršenih dejstev in s sklicevanjem na pretekle odločitve. Civilna iniciativa Braslovče, ki je prek društva Preboj tudi članica Mreže za prostor, je tako kot kaže dobila pomembnega zaveznika na ravni države, kar utegne biti pri soočanju z drugimi zelo močnimi akterji v njihovi soseščini še kako pomembno.

Civilna iniciativa Braslovče

komentarji (2)

  1. PETJALO, 22/04/2011 11:38

    Glede na to, da živim v Šaleški dolini, ter da se poklicno ukvarjam z urejanjem prostora moram podati svoj komentar na temo trase bodoče avtoceste. Šaleška dolina in Koroška nujno potrebujeta sodobnejšo cestno povezavo z avtocestnim križem. Predvidena avtocestna trasa na odseku mesta Velenje je idelana s stališča razvoja mesta, prav tako pa je korektna tudi za večino prebivalcev mesta Šoštanj, ne glede na burne odzive ljudi, ki jih bo trasa hitre ceste prizadela. Seveda je priključevanje na AC-A1 pri Šentrupertu poleg naštetih dejstev neustrezno tudi z vidika razvoja urbane krajine Slovenije, saj bi bilo veliko smotrneje, da bi se križišče obstoječe in bodoče avtoceste čim bolj približalo kakšnemu večjemu urbanemu centru na tem območju – in to je Celju. S tem bi obstoječ ubrani center dobil večji zagon, to dejstvo pa bi pozitivno vplivalo tudi na razvoj celotnega dela SV Slovenije – v prostoskem smislu bi zaživela ideja MESTA KULTURE 2012. Bolj ko priključek odmikamo od obstoječega stičišča poti, bolj so naša prizadevanja usmerjena v krepitev dodatnega vozlišča, kar drugače povedano pomeni, da bomo imeli od Maribora do Ljubljane kar 6 območji, ki so potencialna žarišča gospodarskega in urbanega razvoja, sredstev za njihov razvoj pa nimamo. Glede na trenutni izbor trase ocenjujem, da država RS želi še nadalje krepiti zgolj en center – Ljubljano, kar tudi ni nič narobe, le da bi bila celotna strategija razvoja potem podrejena temu cilju. Potemtakem tudi ne potrebujemo več prometnih povezav tretje razvojne osi, saj je naša prizadevanja bolj smotrno usmeriti v razvoj Ljubljane.

  2. martina lipnik, 05/05/2011 12:21

    Država bi bila dolžna razmišljati najprej o dvigu uslug v javnem prometu – hitro potovanje po železnicah in ostalih javnih sredstvih prevoza. To ji narekujejo mednarodne obveze s področja varstva okolja. Ko bi to razvila do maksimuma, bi lahko razmišljala o širitvah cestnega omrežja za individualne prevoze.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Holzmarkt

Moč začasne rabe / The Power of Temporary Use

Janin Walter, Urban Catalyst Studio, Berlin

Predavanje, sreda 15. aprila 2015, ob 19.00, Fakulteta za arhitekturo (Plečnikova predavalnica), Zoisova cesta 12, Ljubljana

Zapuščena zemljišča in prazne stavbe v mestih se mnogokrat spreminijo v žive in dinamične prostore. Ko propadejo ideje investitorjev in mestnih načrtovalcev se prostori propadlih investicij nemalokrat spremenijo v prostore neformalnih ekonomij, klubskega življenja, športnih in kulturnih dejavnosti, nudijo začetke malim podjetjem itn. V resnici se pogosto ravno v takih prostorih rojeva inovativna urbana kulturna produkcija in nastaja živahna javna sfera. Janin Walter bo predstavila raziskavo skupine Urban Catalyst iz Berlina, ki je med leti 2001 in 2003 raziskovala začasno rabo prostora v petih evropskih mestih. Od tedaj se skupina Urban Catalyst – v praksi in teoriji – posveča možnostim vključevanja neformalnih pobud in procesov v uradno načrtovanje mesta. Za zaključek bo predavateljica kot aktualen primer začasne rabe “od spodaj navzgor” predstavila projekt Holzmarkt iz Berlina: na njem bo pokazala, kakšno vlogo imajo za razvoj mesta začasni uporabniki oz. kakšen vpliv ima lahko začasna raba prostora na načrtovanje mesta.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. Udeležba je brezplačna, prijava ni potrebna.

Delavnica, četrtek 16. aprila 2015, od 10.00 do 13.00, knjižnica Urbanističnega Inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana

V prvem delu delavnice bo Janin Walter podrobno predstavila dva različna primera začasne rabe prostora: Holzmarkt iz Berlina, ki izhaja iz začasne rabe nabrežja ob reki Spree v centru Berlina; ter stavba Schieblock v Rotterdamu. Predstavljene bodo strategije in taktike, ki so jih začasni uporabniki izvajali v obeh primerih, ki veljata za uspešna primera začasne rabe prostora z dolgoročnimi učinki.

V drugem delu delavnice bomo povzeli analizo začasne rabe prostora v Sloveniji, ki jo je pripravila delovna skupina Mreže za prostor. Pregledali bomo možnosti in težave, s katerimi se največkrat srečujemo začasni uporabniki prostora v Sloveniji in skupaj s predavateljico razmišljali o tem, na kakšne načine je možno presegati najpogostejše ovire.

Janin Walter je oblikovalka urbanega prostora in umetnica. Študirala je arhitekturo na Tehniški Univerzi in prostorske strategije na Visoki šoli za umetnost, oboje v Berlinu. Od leta 2007 dela v okviru Urban Catalyst Studia na projektih, ki se ukvarjajo z začasno rabo kot načrtovalsko strategijo in na projektih urbanega planiranja, ki temelji na uporabnikih mesta. Od leta 2010 predava in vodi delavnice na temo integracije začasne rabe v načrtovanje mesta. V letu 2013/14 je bila gostujoča profesorica na dodiplomskemu študiju arhitekture na RISEBA v Rigi; predava pa tudi na Inštitutu za arhitekturo Tehniške Univerze v Berlinu.

Urban Catalyst Studio je interdisciplinarna skupina, ki v svojem delu združuje raziskave in prakso. Njihov pristop se je razvil iz mednarodne raziskave Urban Catalyst, ki je potekala v različnih mestih med leti 2001-2003 pod okriljem Tehniške Univerze v Berlinu. Ta raziskava je izpostavila moč začasne rabe v mestih. Leta 2012 je soustanovitelj Urban Catalyst, Klaus Overmeyer, ustanovil Urban Catalyst Studio. Njihovo znanje pomaga vsem, ki iščejo nove poti v spreminjanju prostorov: podpira mestne uprave, razvojne stratege, pa tudi prostorske pionirje. V zadnjih letih je studio Urban Catalyst skladno z naraščajočo kompleksnostjo socialnih problemov razširil svoj raziskovalski profil in instrumente. Danes studio sodeluje s različnimi mestnimi upravami pri načrtovanju mesta, ki temelji na uporabnikih mesta (User based City planning).

Delavnica bo potekala v angleškem jeziku, udeležba je brezplačna. Prijava na delavnico prek spletnega obrazca.

Vabilo

Več dogodkov
Napovednik Trajekt