marec 2011

Mreženje ustvarjalnih mest v Južni Koreji

30. 03. 2011

Blaž Križnik

V Seulu v Južni Koreji je 25. marca potekal Nacionalni forum o krepitvi Unescove mreže ustvarjalnih mest. Forum sta pripravila Seulska metropolitanska vlada in Korejska nacionalna komisija za UNESCO skupaj s Seulsko fundacijo za oblikovanje. Na forumu so se zbrali strokovnjaki s področja ustvarjalnih mest ter predstavniki južnokorejskih mest, ki so vključena oziroma se želijo vključiti v Unescovo mrežo ustvarjalnih mest (UNESCO Creative Cities Network). Čeprav se morda zdi, da Seul in Ljubljana v tem pogledu nimata veliko skupnega, pa je bil dogodek zanimiv tudi z vidika urbane politike v Ljubljani. Tako Seul kot Ljubljana sta se v primerjavi s konkurenčnimi mesti namreč razmeroma pozno zavedla izzivov in priložnosti, ki jih glede na njuno dolgo in bogato kulturno tradicijo za razvoj, privlačnost in znamčenje mesta ponuja tako imenovana kreativna industrija. Prav pozno vključevanje…

Čas za ponovno uvedbo lokacijskega dovoljenja?

28. 03. 2011

Marko Peterlin

Verjetno je ta mesec med vsemi deležniki v urejanju prostora, tako med prostorskimi načrtovalci, kot arhitekti, uradniki, lokalnimi pobudami in nenazadnje malimi in večjimi investitorji, ki imajo nedavno izkušnjo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, najbolj odmevala vest, da dva ključna odstavka Zakona o graditvi objektov po zaslugi odločitve Ustavnega sodišča ne veljata več. Z neposrednimi posledicami odločitve se ta hip ne želimo ukvarjati, čeprav niso zanemarljive, a za njihovo oceno moramo počakati vsaj toliko časa, da minejo roki, ki jih je v svoji odločbi zastavilo ustavno sodišče. Namen obeh razveljavljenih odstavkov, ko sta bila zapisana v zakon, je bil skrajšati čas pridobivanja gradbenega dovoljenja, očitno tudi na račun ustavnih pravic. Danes večina ugotavlja, da bo zdaj še težje priti do gradbenega dovoljenja, predvsem akterji s strani gospodarstva svarijo…

Osrečevati ljudi ali avtomobile?

27. 03. 2011

Petra Očkerl

K aktualnemu diskurzu o prometni ureditvi in vplivu le-te na kakovost življenja v Ljubljani V tem članku bi radi osvetlili in razširili trenutno prevladujoč diskurz o kakovosti življenja v Ljubljani v povezavi s prometom in spodbujanjem k trajnostnim oblikam mobilnosti. Opozorili bi radi na aspekte koncepta kakovosti življenja, ki so v pričujočih razpravah prepogosto spregledani. »Boj« za korenite spremembe prometne ureditve po našem mnenju tudi zavoljo tega ni tako uspešen, kot bi si želeli. Upoštevanje socialnega vidika kakovosti življenja, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju, bi lahko privedlo do premika k bolj soglasnemu sprejemanju odločitev o spremembah v ljubljanskem prometu. Diskusija o preurejanju prometa v Ljubljani tako stroko kot lokalno prebivalstvo deli na dva pola. Na eni strani so zagovorniki avtomobilizma, ki stremijo k širjenju mestnih vpadnic, gradnji…

IPoP tvita!

27. 03. 2011

Blaž Križnik

V tem mesecu smo na Inštitutu za politike prostora začeli objavljati zelo kratke novice in obvestila o dogodkih na v Sloveniji vse bolj razširjenem mikroblogu Twitter. IPoP skratka "tvita". Poleg že običajnih novic in obvestil o dogodkih boste lahko na našem tvitu sledili tudi bolj osebnim komentarjem, povezanih z delovanjem inštituta in trajnostnega urejanja prostora nasploh, ki jih bodo pripravljali naši sodelavci. Hkrati pa bomo veseli in pozorni tudi na vaše odzive. Twitter namreč za razliko od spletne strani omogoča veliko bolj neposreden dialog med uporabniki. Izkušnje z rabo Twitterja v preteklosti so namreč pokazale, da lahko Twitter uspešno poveže posameznike in skupine s podobnimi interesi, ki se sicer morda ne bi nikoli spoznali. Povezovanje javnih, zasebnih in civilnodružbenih akterjev na področju urejanja prostora pa je eden izmed pomembnih ciljev Inštituta…

Je Ljubljana ustvarjalno mesto?

22. 03. 2011

Novinarska konferenca projekta "Creative Cities"

Na včerajšnji novinarski konferenci sta mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, in dr. Nika Murovec, raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, predstavili aktivnosti v okviru evropskega projekta "Creative Cities" ter analizo ustvarjalnih dejavnosti oziroma kreativnih industrij v Sloveniji s poudarkom na Ljubljani in njeni širši regiji. Slovenija ima dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in društev, ki je primerljiva z večino razvitih evropskih držav. Kulturno življenje je razmeroma pisano tudi v bolj podeželskih območjih države in ni skoncentrirano le na večja mesta. Kljub policentrični organizaciji kulturnih institucij, predstavlja država najpomembnejši, kar dvotretjinski vir financiranja slovenske kulture. Javna sredstva namenjena kulturi znašajo okoli 2% celotnega BDP oziroma 204 milijone evrov…

Ustavno sodišče spreminja naravo podrobnega prostorskega načrtovanja

15. 03. 2011

Marko Peterlin

Danes smo lahko v časopisu Delo prebrali, da je Ustavno sodišče RS med drugim razveljavilo dva odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov, ki predstavljata pomembno vez med prostorskim načrtovanjem in graditvijo. Odločba Ustavnega sodišča s tem temeljito posega v podrobno prostorsko načrtovanje in spreminja njegovo naravo tako na občinski kot na državni ravni. Ustavni sodniki so presodili, da postopek priprave in sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ni takšen, da bi lahko zainteresirani učinkovito varovali svoje pravne koristi.  V postopku sprejemanja prostorskih aktov imajo "zainteresirane osebe kot druga oziroma strokovna javnost možnost dajanja predlogov in pripomb na načrtovano prostorsko ureditev, ki jih pristojni organi po ZPNačrt in ZUPUDPP sicer morajo obravnavati, niso pa jih zavezani sprejeti."…

Doživite Finsko v Trstu

14. 03. 2011

Po Torinu, Rimu, Cataniji in Firencah, bo od 26. marca do 8. maja 2011 tudi Trst gostil “Experience...Finland”, kulturni dogodek, ki promovira vrsto pobud v arhitekturi in oblikovanju z namenom širjenja finske kulture. Dogodek, ki sta ga začela in izvedla Finska ambasada v Italiji in ATL – Društvo finskih arhitekturnih pisarn iz Helsinkov, skupaj z Društvom arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov in konzervatorjev Tržaške pokrajine, muzejem Revoltella – galerijo moderne umetnosti iz Trsta in Oddelkom za kulturo tržaške občine, je zasnovala in kurirala Arianna Callocchia. Za izvedbo razstave je zaslužno še podjetje Wärtsilä, ki izdeluje strojno opremo in ima tovarno tudi v Dolini pri Trstu, s čimer simbolizira povezanost Trsta s Finsko. Otvoritev razstave “Experience…Finland” bo v petek, 25. marca 2011 ob 17:30 v muzeju Revoltella v Trstu, organizatorji pa…

Kulturna četrt Tabor je dobila svoje društvo

04. 03. 2011

Marko Peterlin

V prostorih Stare mestne elektrarne Elektra Ljubljana je v torek, 1. marca 2011 nastalo društvo Kulturna četrt Tabor. Na ustanovni skupščini društva so se zbrali predstavniki zelo različnih organizacij, ki jih druži želja po izboljšanju podobe soseske in kakovosti življenja na Taboru ter po skupnem delovanju s tem ciljem. Med ustanovnimi člani društva so Zavod Bunker, ki že nekaj let vodi in koordinira pobudo za oblikovanje ljubljanske kulturne četrti na Taboru, Dramska šola Barice Blenkuš, Moderna galerija, Osnovna šola Tone Čufar, Slovenski etnografski muzej, Kino Dvor in Inštitut za politike prostora. Ustanovitev društva je podprla tudi Četrtna skupnost Center, katere nova predsednica sveta je zelo konstruktivno sodelovala tudi na sami ustanovni skupščini. Društvo seveda ostaja odprto tako za nove institucionalne člane kot tudi posameznike, ki želijo prispevati…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt