marec 2011

Prepoved samograditeljstva

25. 03. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Vlada potrdila predlog: v lastni režiji samo še enostavni objekti Vlada je na svoji seji 24.3.2011 na predlog Obrtno-podjetniške zbornice sprejela spremembo zakona o graditvi objektov. Omejila se bo gradnja objektov v lastni režiji. Doslej je bila omogočena lastna gradnja do 250 kvadratnih metrov za fizične osebe, in do 350 kvadratnih metrov za gasilska in […]

Lokalna samouprava v globoki krizi

18. 03. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Slovenska lokalna samouprava je v globoki krizi Preden je vladna koalicija Boruta Pahorja jeseni leta 2008 prevzela oblast, je v koalicijski sporazum zapisala tudi nekaj stavkov o lokalni samoupravi. Med drugim ob ocenah, da je preveč premajhnih občin, država pa preveč centralizirana, v tem sporazumu je koalicija napovedala posodobitev lokalne samouprave in da bi bilo […]

Stanovanjske zadruge za aktivno stanovanjsko politiko

11. 03. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Po švicarskem modelu: do stanovanj preko zadruge V novomeškem Zavodu Tovarna so prepričani, da bi lahko stanovanjske kooperative zaživele tudi pri nas. Stanovanjske kooperative so nekakšni zadružni sistemi na področju stanovanjske problematike, ki so v Švici že dodobra uveljavljeni. V novomeškem Zavodu Tovarna, ki ga vodi Primož Žižek, so prepričani, da bi lahko podoben sistem […]

V Sloveniji največji delež prebivalcev, ki živijo v samostojnih hišah

04. 03. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

V Sloveniji 69 odstotkov ljudi živi v samostojnih hišah Med državami članicami EU ima Slovenija največji delež prebivalcev, ki živijo v samostojnih hišah – 69 odstotkov, v raziskavi ugotavlja Eurostat. Na ravni Unije sicer 42 odstotkov ljudi živi v stanovanjih, 34 odstotkov v samostojnih hišah, 23 odstotkov pa v vrstnih hišah. Več na www.dnevnik.si. Odločno […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt