Evropski urbani javni prostor
Tatjana Marn
V okviru 18. dunajskega arhitekturnega kongresa je med 19. in 21. novembrom 2012 potekala tudi konferenca namenjena javnemu prostoru z naslovom "Platz da! European Urban Public Space". Javni prostor je ena najpomembnejših sestavin mesta in kazalec njegove odprtosti, kulturnosti, demokratičnosti in vitalnosti. Pretirana težnja po njegovem urejanju lahko pomeni njegovo zamrtje in umik prebivalcev v zasebnost, rahločutno urejan javni prostor, načrtovan z mislijo na njegove uporabnike, pa je po drugi strani lahko nov katalizator življenja in povezanosti ljudi v njegovi bližini. Na vprašanja, kaj definira javni prostor, kje je meja med javnim in zasebnim, kakšen naj bo, da bo služil svojemu namenu, in druga vprašanja je poskušal odgovarjati širok razpon predavateljev od sociologov, arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov, kulturnih teoretikov in novinarjev na letošnjem 18.…
Mreža za prostor in mreža Plana B za Slovenijo za medsebojno sodelovanje
Mreža za prostor, ki povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora in mreža Plana B za Slovenijo, ki povezuje nevladne organizacije na področju okolja in trajnostnega razvoja, sta se 14. februarja 2011 na strateškem srečanju dogovorili za medsebojno usklajevanje, obveščanje in povezovanje obeh mrež. Še posebej je bila izpostavljena potreba po usklajenem odzivanju v okviru priprave novih krovnih strateških dokumentov države, Strategije razvoja Slovenije in Državnega razvojnega programa investicij, ter pri pripravi strateških dokumentov prometne politike, predvsem novih nacionalnih programov na področjih železniške infrastrukture in avtocest. V odnosu do Ministrstva za okolje in prostor bosta mreži nastopali skupaj glede vprašanj sistemskega sodelovanja in tudi glede financiranja navladnih organizacij na področju okolja.
Stanovanja v igri interesov
Maja Simoneti
Pretekli teden je bilo ponovno napovedano, da naj bi država v duhu pomoči gradbenim podjetjem začela odkupovati presežke stanovanj na trgu. Kako je lahko v javnem interesu, da naj bi država odkupila stanovanja, ki so tako slaba in draga, da jih nihče drug noče, se sprašuje sociologinja dr. Srna Mandić s Fakultete za družbene vede in dodaja, da so se do podobnega predloga kritično izrekli že zbrani na posvetu spomladi leta 2009 v Državnem zboru RS. Kot pravi sta z dr. Andrejo Cirman z Ekonomske fakultete ideji nasprotovali, »ker bi s tem dotolkli že tako slabo kakovost sklada neprofitnih stanovanj in ker je seveda v popolnem nasprotju z logiko gospodarjenja s temi stanovanji«. Tudi načrtovalci vemo, da stanovanja niso klasična tržna dobrina in zato nas vznemirja napoved, da naj bi država odkupila presežke stanovanj na trgu, pa čeprav jo opravičujejo tako dobri nameni…
