februar 2011

Evropski urbani javni prostor

20. 02. 2011

Tatjana Marn

V okviru 18. dunajskega arhitekturnega kongresa je med 19. in 21. novembrom 2012 potekala tudi konferenca namenjena javnemu prostoru z naslovom "Platz da! European Urban Public Space". Javni prostor je ena najpomembnejših sestavin mesta in kazalec njegove odprtosti, kulturnosti, demokratičnosti in vitalnosti. Pretirana težnja po njegovem urejanju lahko pomeni njegovo zamrtje in umik prebivalcev v zasebnost, rahločutno urejan javni prostor, načrtovan z mislijo na njegove uporabnike, pa je po drugi strani lahko nov katalizator življenja in povezanosti ljudi v njegovi bližini. Na vprašanja, kaj definira javni prostor, kje je meja med javnim in zasebnim, kakšen naj bo, da bo služil svojemu namenu, in druga vprašanja je poskušal odgovarjati širok razpon predavateljev od sociologov, arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov, kulturnih teoretikov in novinarjev  na letošnjem 18.…

Mreža za prostor in mreža Plana B za Slovenijo za medsebojno sodelovanje

15. 02. 2011

Mreža za prostor, ki povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora in mreža Plana B za Slovenijo, ki povezuje nevladne organizacije na področju okolja in trajnostnega razvoja, sta se 14. februarja 2011 na strateškem srečanju dogovorili za medsebojno usklajevanje, obveščanje in povezovanje obeh mrež. Še posebej je bila izpostavljena potreba po usklajenem odzivanju v okviru priprave novih krovnih strateških dokumentov države, Strategije razvoja Slovenije in Državnega razvojnega programa investicij, ter pri pripravi strateških dokumentov prometne politike, predvsem novih nacionalnih programov na področjih železniške infrastrukture in avtocest. V odnosu do Ministrstva za okolje in prostor bosta mreži nastopali skupaj glede vprašanj sistemskega sodelovanja in tudi glede financiranja navladnih organizacij na področju okolja.

Stanovanja v igri interesov

01. 02. 2011

Maja Simoneti

Pretekli teden je bilo ponovno napovedano, da naj bi država v duhu pomoči gradbenim podjetjem začela odkupovati presežke stanovanj na trgu. Kako je lahko v javnem interesu, da naj bi država odkupila stanovanja, ki so tako slaba in draga, da jih nihče drug noče, se sprašuje sociologinja dr. Srna Mandić s Fakultete za družbene vede in dodaja, da so se do podobnega predloga kritično izrekli že zbrani na posvetu spomladi leta 2009 v Državnem zboru RS. Kot pravi sta z dr. Andrejo Cirman z Ekonomske fakultete ideji nasprotovali, »ker bi s tem dotolkli že tako slabo kakovost sklada neprofitnih stanovanj in ker je seveda v popolnem nasprotju z logiko gospodarjenja s temi stanovanji«. Tudi načrtovalci vemo, da stanovanja niso klasična tržna dobrina in zato nas vznemirja napoved, da naj bi država odkupila presežke stanovanj na trgu, pa čeprav jo opravičujejo tako dobri nameni…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt