februar 2011
Vir: Wikipedia

Za ceste v Ljubljani letos 52,5 milijona evrov, koliko za javni promet?

21. 02. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Preveč cest za premalo milijonov Načrtov za gradnjo novih cest je veliko: od štiripasovne Nemške ceste, prestavljene Dunajske ceste na Ježici, mestnih vpadnic, pa vse do predorov pod Rožnikom in Golovcem, vendar bo v prihodnjih letih denarja bolj kot ne le za že začete projekte. Mestna občina Ljubljana bo v letošnjem letu za ceste namenila […]

Širjenje vpadnic so sodobna mesta opustila že pred desetletji

10. 02. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

»Znaka prepovedano za kolesarje še nisem videl« Uvajanje šestpasovnic za javni prevoz v glavnem mestu je predmet polemik že več let, pred kratkim pa je ta tema znova stopila v ospredje, ko je Tomaž Souvan z oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana v pogovoru za lokalni brezplačnik dejal, da občina šestpasovnic letos ne namerava […]

300 milijonov za štiripasovnico do Medvod

02. 02. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Za štiripasovnico bo treba podreti 40 stavb Ministrstvo za okolje in prostor je za obravnavo na eni prihodnjih sej vlade pripravilo predlog uredbe o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod, ki bo, kot kaže, tesneje povezala in prometno razbremenila nekatere odseke Mestne občine Ljubljana in občin Medvode, Škofja Loka ter Kranj. Več na www.delo.si. […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt