december 2010

Nov spomenik suburbanizaciji Slovenije?

24. 12. 2010

Jernej Prijon, Marko Peterlin

Pred nedavnim so bili objavljeni rezultati javnega arhitekturnega natečaja za nov poslovni kompleks ELES v Beričevem, Dol pri Ljubljani, na katerem je bila izbrana projektna rešitev avtorja Marka Studna s soavtorji. Kmalu po objavi rezultatov pa se je na spletnem portalu Trajekt razvila diskusija o tem, ali je zmagovalni projekt plagiat sežigalnice odpadkov na Danskem ali ne. V času, ko je arhitekturna likovna govorica razmeroma konsolidirana in nas kljub nenasitni želji po izvirnosti težko preseneti z nečim novim, je pravzaprav predvidljivo, da se bo diskusija sprevrgla v vprašanje avtorstva in izvirnosti, kadar je glavno sporočilo projekta njegova podoba. S stališča naročnika ali pa če hočete javnega interesa pa je povsem brezpredmetno, če je izbrana likovna rešitev podobna nekemu načrtovanemu objektu na Danskem, prav tako pa je avtorjem sežigalnice v Roskildu verjetno…

Od multikulturnega mesta do mesta mnogih kultur

21. 12. 2010

V Seulu v Južni Koreji je 17. decembra potekal javni posvet na temo multikulturnosti in uveljavljanja multikulturne politike, ki ga je že enajstič pripravila Seulska metropolitanska vlada in ga je tokrat gostil seulski župan Oh Se-hoon. Posveta se je udeležil tudi sodelavec Inštituta za politike prostora dr. Blaž Križnik. Prvotni namen javnih posvetov z naslovom Seoul Town Meeting je bil seznaniti tuje prebivalce z ukrepi metropolitanske vlade, ki se tičejo njihovega življenja v Seulu. Vendar pa je posvet z leti prerasel svoj prvotni namen in se razvil v bolj odprto obliko komuniciranja med metropolitansko vlado in tujimi prebivalci v Seulu. V južnokorejski družbi, kjer so mehanizmi vključevanja javnosti v proces političnega odločanja podobno kot v Sloveniji slabo razviti in se je šele v zadnjih letih povečal delež priseljencev – v Seulu je tujih prebivalcev okoli 3%…

“Odgovorno do prostora!” o osnutku zakona o kmetijskih zemljiščih

09. 12. 2010

Partnerji "Odgovorno do prostora!" (v nadaljevanju OdP) pozorno spremljajo pripravo vse zakonodaje, ki posega v integriteto prostorskega načrtovanja. Iz tega naslova že več kot leto dni spremljajo tudi pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ-C). V času javne razprave v začetku novembra je OdP do osnutka ZKZ-C oblikovalo stališče in ga posredovalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Minister je argumentom osebno prisluhnil in povabil predstavnike delovne skupine OdP (dr. Aleš Mlakar, Izidor Jerala, mag. Jelka Hudoklin, dr. Ivan Marušič, Leon Kobetič, dr. Alma Zavodnik Lamovšek, dr. Anka Lisec in dr. Anton Prosen), k aktivnemu sodelovanju pri pripravi sprejemljivejših zakonskih rešitev. OdP se zaveda pomena varstva kmetijskih zemljišč in tudi meni, da je varstvo kmetijskih zemljišč pomemben argument…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt