Od multikulturnega mesta do mesta mnogih kultur

21. 12. 2010

V Seulu v Južni Koreji je 17. decembra potekal javni posvet na temo multikulturnosti in uveljavljanja multikulturne politike, ki ga je že enajstič pripravila Seulska metropolitanska vlada in ga je tokrat gostil seulski župan Oh Se-hoon. Posveta se je udeležil tudi sodelavec Inštituta za politike prostora dr. Blaž Križnik.

Prvotni namen javnih posvetov z naslovom Seoul Town Meeting je bil seznaniti tuje prebivalce z ukrepi metropolitanske vlade, ki se tičejo njihovega življenja v Seulu. Vendar pa je posvet z leti prerasel svoj prvotni namen in se razvil v bolj odprto obliko komuniciranja med metropolitansko vlado in tujimi prebivalci v Seulu. V južnokorejski družbi, kjer so mehanizmi vključevanja javnosti v proces političnega odločanja podobno kot v Sloveniji slabo razviti in se je šele v zadnjih letih povečal delež priseljencev – v Seulu je tujih prebivalcev okoli 3% – predstavljajo takšni posveti eno redkih priložnosti, da tuji prebivalci dejavneje posežejo v delovanje metropolitanske vlade in s tem vplivajo na življenje v mestu.

Na posvetu je poleg župana, podžupanov in načelnikov večine oddelkov metropolitanske vlade in njenih služb sodelovalo okoli 150 predstavnikov različnih vladnih in nevladnih organizacij, ki so povezane s priseljenci v Seulu. Slednje so vnaprej oblikovale vprašanja in predloge, o katerih so kasneje na posvetu razpravljali skupaj s predstavniki vlade. Poleg tega so udeleženci vrednotili uresničevanje sklepov s predhodnih srečanj.

Letošnji Seoul Town Meeting je bil med drugim namenjen tudi pregledu politike in ukrepov metropolitanske vlade s področja multikulturne politike, ki seveda neposredno vpliva na življenje tujih prebivalcev v mestu. Kljub temu, da je opazen premik v različnih politikah metropolitanske vlade, ki v primerjavi s preteklimi leti tujim prebivalcem namenja enakopravnejši položaj, se vseeno zdi, da je na praktični ravni večina ukrepov omejena na intergacijo tujih prebivalcev v južnokorejsko družbo.

Prav na slednje je v svoji v predstavitvi z naslovom Global Seoul: From a multicultural city towards a city of multiple cultures? opozoril sodelavec Inštituta za politike prostora dr. Blaž Križnik, ki se je posveta udeležil kot eden izmed treh povabljenih predavateljev.

Poudaril je, da je multikulturna politika v Seulu pogosto predvsem instrument ekonomskega razvoja mesta in krepitve njegove globalne konkurenčnosti, manj pozornosti pa se posveča vprašanjem družbene povezanosti in solidarnosti med različnimi družbenimi skupinami v mestu. V zadnjem desetletju se kulturne razlike v Seulu namreč niso povečale le zaradi tujih priseljencev, ampak predvsem zaradi vse večjih družbenih in ekonomskih razlik med korejskimi prebivalci mesta. Vprašanje multikulturnosti je zato težko obravnavati ločeno od vprašanja družbene in politične vključenosti različnih družbenih skupin v mestu. V tem pogledu se položaj ranljivih družbenih skupin v Seulu ne razlikuje pomembneje od, denimo, Ljubljane.

Poročilo o posvetu je na voljo na spletni strani Seulske metropolitanske vlade.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt