Projekt obravnava urbano prenovo širšega mestnega središča Ljubljane. S tem se želi vzpostaviti pogoje za povezavo ukrepov in deležnikov, ki lahko prispevajo k vitalnosti mestnega središča. Mestno središče Ljubljane je izrazito heterogeno območje, za katerega ni mogoče predlagati enotne strategije in ukrepov, zato naloga predlaga kombinacijo ukrepov, predvsem pa ustanovitev posebne, od mestne uprave ločene pisarne za urbano prenovo. Velike razlike med posameznimi deli mestnega središča so se namreč pokazali tako na družbenem kot fizičnem okolju. Območje Novih Poljan, ima na primer mlado populacijo (povprečna starost 33 let, nizek delež starih 65 let in več), ki pa je večinoma skoncentrirana na nekaj lokacijah. Glede na ostale dele centra je največji tudi odstotek začasnih prebivalcev, razmeroma nov je tudi stavbni fond, v katerem je več kot polovica površin stanovanjskih, večina stanovanj pa ima lastna parkirna mesta. Območje Vodmata ima daleč največji delež tujcev, območje okrog Bavarskega Dvora ima najstarejše prebivalstvo (povprečna starost preko 47 let), obe območji pa imata najmanjši delež stanovanjskih površin v stavbah. Stara Ljubljana ima sicer relativno nizek indeks staranja, ima pa poleg nizkega deleža starih nad 65 let tudi zelo nizek delež mladih do 15 let, razmeroma visok delež površin (skoraj polovica) pa odpade na stanovanja.

Za potrebe naloge je bil prostor členjen in proučen na treh ravneh, za katere naloga tudi priporoča določen nabor ukrepov. Ti so deloma povzeti po študijah primerov iz tujine, ki so sestavni del naloge. Primeri so vzeti iz različnih praks več držav, najpomembnejša pa je študija sistema urbane prenove na Dunaju, kjer sistem pisarn postopoma nastaja že od srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Predlagana je uvedba pisarne, namenjene urbani prenovi za celotno območje centra, za območja manjših, bolj homogenih delov, ki so na ravni sosedstva se predlaga ustanovitev partnerstev, s pomočjo obojega pa bi lahko prišli do kakovostnih rešitev tudi na ravni stavbnega otoka ali nekoliko širšega OPPN namenjenega urbani prenovi. Namen različnih organizacijskih struktur urbane prenove je omogočanje prepleta pristopa od zgoraj navzdol, ki prevladuje v slovenskem prostorskem načrtovanju s pristopi od spodaj navzgor, ki so nujni za uspešno prenovo delov mesta.

Primerni zametki partnerstev, ki bi ob primernem sodelovanju mestnih struktur, optimalno preko neodvisne pisarne za urbano prenovo, lahko prevzeli tudi vlogo partnerstev mestne prenove so ponekod v Ljubljani že prisotni. Taka očitna primera sta Združenje malih trgovcev, ki nastaja v Stari Ljubljani in Kulturna četrt Tabor. V obeh primerih je povezovalna točka sicer skupen interes akterjev, ki so v določenem območju močneje zastopani. S primernim sodelovanjem tudi drugih akterjev, predvsem lokalnega prebivalstva, imata obe partnerstvi primeren potencial, da naredita pomemben preboj tudi na širšem področju urbane prenove

Inštitut za politike prostora je nalogo izdelal v sodelovanju z britanskim partnerjem CLES (Center za lokalne ekonomske strategije).

Naročnik: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: Marec 2010 – November 2010