Ravnanje s prostorom sodi v reformni paket!

12. 11. 2010

Maja Simoneti

Danes bo predsednik vlade razpravljal o reformah. Trenutek je mogoče razumeti kot skrajno neprimeren, ali pa ravno pravi, da se javno odpre tudi razpravo o prostorskem razvoju.

Po dveh desetletjih je družbeno planiranje v Sloveniji praktično izbrisano iz spomina, neoliberalni model urbanizacije pa je v iskanju posameznih učinkov in koristi docela neuspešno vodil stanovanjsko politiko in dodobra načel kulturno krajino Slovenije ter z razpršeno poselitvijo dolgoročno zakoval nizko kakovost in visoke stroške bivanja v spalnih naseljih po državi. V dneh, ko sta krajina in arhitektura prvič vključeni v nacionalni kulturni program in se zaradi podnebnih sprememb in še bolj naravnih ujm po Evropi širi govor o prostorski solidarnosti in potrebi po integralnem planiranju, v Sloveniji po tekočem traku sprejemamo invalidne zakone in ukrepe, ki iz posameznih , praviloma urgentnih razlogov, opredeljujejo posebne postopke in načine ravnanja pri umeščanju v prostor.

Lahko je reči, da čas gospodarske krize ni naklonjen reformnim ukrepom na novih področjih. Težko pa je tiho spremljati nastope gostov iz tujine, naj pridejo iz Anglije, Nemčije ali Evropske Komisije, ki vedno znova poudarjajo, da je treba o razvoju razpravljati odprto in  prav z vsemi akterji, predvsem pa tudi s prebivalci. V državi, ki že dve desetletji koraka v nasprotni smeri in z zakonskimi rešitvami legitimira prepozno in skrajno omejeno vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev o razvoju v prostoru, so prebivalci legitimno izključeni iz razvojnih razprav. Težko je gledati, kako generične načičkane niše in kričeče barve fasad v duhu spoštovanja svobodne izbire in podobnih izmišljotin, uničujejo podobe slovenskih krajin in kako se izgublja  identiteta prostora. Nizozemski veleposlanik je na odprtju Dneva arhitektov rekel: “Rešuje vas vaša krajina, preveč je razgibana, da bi lahko Slovenijo likovno povsem obvladala globalizirana arhitektura stekla in jekla.”

Radi bi verjeli, da nas pred globalizirano arhitekturo, predvsem pa pred neoliberalno politiko urejanja prostora, ščiti še kaj več kot prostor sam. Bi bilo preveč pozvati vlado in predsednika, da vendar razmislita tudi o posegu v svoboščine, ki so se uveljavile pri načrtovanju razvoja v prostoru, da ponovno odpreta vrata prostorskemu načrtovanju kot orodju vladovanja (angl. ‘governance’) in mučnemu a argumentiranemu usklajevanju interesov v prostoru, z namenom zagotavljanja dolgoročne skupne koristi za ceno kratkoročnih in posameznih? Bi državljane poseg v pravice lastnikov do gradnje na svoji zemlji spravil na ceste, ali bi gospodarstvo propadlo? Bi morala vlada odstopiti, ker bi začela posegati v javne zadeve v interesu, ki presega en mandat in volitve?

komentarji (2)

  1. Jože Dekleva, 05/01/2011 10:32

    Strinjam se s predlogom, da bi Vlada morala v program reform vključiti tudi reformo urejanja prostora. Zelo verjetno bi tak predlog naletel na gluha ušesa. Zato predlagam, da pripravimo analizo stanja, iz katere bodo razvidne posledice, ki jih lahko pričakujemo ob nadaljevanju sedanjih teženj. V zaključku analize bi predlagali tudi ukrepe, ki naj bi jih pristojno ministrtsvo razdelalo v zakonodajne predloge. Analizo in predloge za reformo je potrebno pripraviti v sodelovanju vseh relevantnih deležnikov: poleg prostorskih planerjev, občine, investitorji-developerji, gradbeniki in predstavniki različnih skupin uporabnikov prostora. Rezultate analize stanja in predlogov ukrepov je potrebno predstaviti poslancem Državnega zbora, ki lahko rokovno zadolžijo pristojno ministrtsvo. V kolikor se ministrstvo ne bo odločilo za sodelovanje, predlagam, da v sodelovanju z zainteresiranimi poslanci, sami vložimo v zakonodajni postopek ustrezne osnutke zakonov.

  2. andrej prelovsek, 07/01/2011 18:26

    Opa, zanimivo. . .
    Če bo vlada gluha za elemente reforme, bo gluha tudi za analizo
    Ta vlada predvsem nima več nobenega časa , ker je v procesu sprotnega razpadanja diskurza in konceptov; nekateri bežijo, nekateri pa že leto in več čakajo bv obrambnem gardu, da jih vsaj nihče ne opazi v sinekuri.
    Mislim, da je treba predlagati reformo po elementih, za celovitost ni več časa.
    Ampak polemizirajmo naprej . . .Veliko lepega, zdravega in predvsem zanimivega v novem desetletju AP

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt