Poplave in krajšanje postopkov v prostorskem načrtovanju
Marko Peterlin in Maja Simoneti
Med razlogi za poplave, ki so prizadele velik del Slovenije, oziroma za škodo, ki so jo povzročile, so bili največkrat omenjeni neuresničeni projekti protipoplavne zaščite. Kot eden od krivcev so bili takoj zatem izpostavljeni nedokončani postopki priprave državnih prostorskih načrtov. Stvari so šle tako daleč, da je predsednik vlade na tiskovni konferenci 20. 9. 2010 kot rešitev težav napovedal posebno obravnavo Ministrstva za okolje in prostor, ki da je pogosto »ozko grlo« pri pripravi projektov. Omenjena izjava povzema retoriko, ki vsaj zadnje desetletje v veliki meri obvladuje prostorsko načrtovanje v Sloveniji in ga poenostavlja na neke vrste administrativno oviro. Če pustimo ob strani razloge, zaradi katerih je postopek načrtovanja res predolg, se lahko osredotočimo na to, kam nas je ta politična retorika doslej pripeljala. Že od ZUreP-a dalje (2002) imajo vsi…
Nov zakon sprejet
Maja Simoneti
V torek, 28. 9. 2010, je Državni zbor RS sprejel Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP). Naj spomnimo, da je prav predlog tega zakona januarja letos (ZUPEVIP) spodbudil pripravo Poziva prostorskih načrtovalcev k spremembam v sistemu urejanja prostora in kasnejši posvet v Državnem svetu na osnovi katerega se je postopoma organiziralo tudi partnerstvo "Odgovorno do prostora!". Predlog zakona je bil pred tem v drugem tednu septembra obravnavan na seji Odbora za okolje in prostor v Državnem zboru RS. Vabilo na sejo Odbora je prejela tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), naslovljeno pa je bilo tudi na nekatere druge organizacije, ne pa na vse, ki so se doslej že vključevale v javno razpravo o tem zakonu. ZAPS je zato posredovala pobudo partnerjem Odgovorno do prostora!, da se na seji ponovno posreduje usklajeno stališče. Večina…
Lokalno kot vir preobrazbe globalnih mest
O knjigi Blaža Križnika Lokalni odzivi na globalne izzive: Kulturni okvir preobrazbe Barcelone in Seula.
Dr. Blaž Križnik, sodelavec Inštituta za politike prostora in profesor na Fakulteti za urbane znanosti Univerze v Seulu, je nedavno izdal knjigo Lokalni odzivi na globalne izzive: kulturni okvir preobrazbe Barcelone in Seula, v kateri govori o vplivu globaliziranja mest na vsakdanje življenje v njih ter o pomenu lokalne kulture za preobrazbo mest. Z obsežno čezkulturno študijo urbane prenove sosesk Poblenou v Barceloni in Wangsimni v Seulu avtor razkriva, kako strukturne neenakosti na globalni in nacionalni ravni vplivajo na vsakdanjo izkušnjo obeh mest. Njuni prebivalci se dejavno odzivajo na spremembe življenjskega okolja, ki so posledica globaliziranja mesta, in tako vplivajo na njegovo preobrazbo. Študija v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da si mesta v času globalizacije postajajo vse bolj podobna, izvirno in kritično utemeljuje pomen lokalnega kot pomembnega vira…
Urbani platformi naproti
Srečanje Urbani platformi naproti v AKC Metelkova mesto
V AKC Metelkova mesto bo 9. in 10. septembra 2010 potekalo mednarodno srečanje Urbani platformi naproti. V okviru srečanja in predstavitve projekta Urbani platformi naproti bo v četrtek 9. septembra ob 20h potekala predstavitev kolektivov City Mine(d) in A-infoshop z naslovom Urbani boji, medtem ko bosta v petek 10. septembra ob 20h v Menzi pri koritu javni predavanji Jima Segersa, City Mine(d) London, Predstavitev mednarodnega sodelovanja K urbani platformi naproti in pogled naprej k novembrskemu forumu ter Dr. Mitje Velikonje, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, Med kolektivnim spominom in političnim aktivizmom: emancipatorni potenciali Jugonostalgije v Bosni in Hercegovini. Srečanje in z njim povezani dogodki bodo v AKC Metelkova mesto med proslavo obletnice zasedbe in kulturnim programom, ki je del te proslave. Ne samo, da bodo udeleženci še nadalje definirali razne skupne…
Jesensko obilje novih zakonov
Marko Peterlin
Ne dvomimo, da bo jesen tudi letos prinesla obilje novih predlogov zakonov, pravilnikov in drugih predpisov. Če se s čim v tej državi lahko res pohvalimo je to gotovo količina sprejetih normativnih aktov. Hitrost sprejemanja novih in spreminjanja obstoječih predpisov je tolikšna, da ji ne uspe slediti niti sama državna uprava, kakor je med drugim pokazala spomladanska analiza CNVOS v zvezi z izvajanjem Resolucije o normativni dejavnosti, ki naj bi uveljavila standarde kakovostne priprave zakonov in drugih predpisov. Enega osnovnih priporočil v zvezi s trajanjem posvetovanj z javnostjo so ministrstva kršila kar v 63% vseh primerov. Odveč je poudarjati, da se s hitrostjo sprejemanja predpisov njihova kakovost gotovo ne povečuje. Tudi na področju prostora nas bo to jesen zakonodajalec zasul s predlogi novih zakonov. Prvi bo obravnavo v parlamentu že čez nekaj dni doživel Zakon…
So stanovanja res kapital?
Maja Simoneti
Revija Moje finance je pred časom spet poročala, kako večina Slovencev vidi rešitev stanovanjskega vprašanja v lastništvu. Z 82 odstotki lastniških stanovanj se Slovenija uvršča med države z največjim deležem lastniških stanovanj v Evropi. Več, kar 92 odstotkov jih ima Madžarska, medtem ko ima sosednja Avstrija 56, Nemčija pa le 41 odstotkov lastniških stanovanj. Medtem ko nepremičninski agenti menijo, da visok lastniški delež ni nič slabega, ker imajo lastniki v stanovanju kapital, ki ga lahko uporabijo, če zaidejo v težave, ekonomistka Cirmanova opozarja, da smo postali narod lastnikov zaradi razmer in poudarja, da v Sloveniji tudi ni kakovostne najemne alternative. Danes lahko v Sloveniji izbirate med neurejenim kratkoročnim najemom in trajno rešitvijo stanovanjskega vprašanja z lastništvom. Pri tem so najemnine glede na plače previsoke, obrok posojila za nakup…
