Ne dvomimo, da bo jesen tudi letos prinesla obilje novih predlogov zakonov, pravilnikov in drugih predpisov. Če se s čim v tej državi lahko res pohvalimo je to gotovo količina sprejetih normativnih aktov. Hitrost sprejemanja novih in spreminjanja obstoječih predpisov je tolikšna, da ji ne uspe slediti niti sama državna uprava, kakor je med drugim pokazala spomladanska analiza CNVOS v zvezi z izvajanjem Resolucije o normativni dejavnosti, ki naj bi uveljavila standarde kakovostne priprave zakonov in drugih predpisov. Enega osnovnih priporočil v zvezi s trajanjem posvetovanj z javnostjo so ministrstva kršila kar v 63% vseh primerov. Odveč je poudarjati, da se s hitrostjo sprejemanja predpisov njihova kakovost gotovo ne povečuje.
Tudi na področju prostora nas bo to jesen zakonodajalec zasul s predlogi novih zakonov. Prvi bo obravnavo v parlamentu že čez nekaj dni doživel Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, na katerega se je strokovna civilna družba letos že dvakrat usklajeno odzvala negativno, saj po njenem mnenju spodbuja nadaljnjo razgradnjo sistema urejanja prostora. Za razvoj v prostoru tudi zato postajajo vedno bolj pomembni zakoni na drugih področij. Naj omenimo le nekatere, ki so trenutno v različnih fazah sprejemanja. Ministrstvo za finance pripravlja Zakon o davku na nepremičnine, ki ima lahko ključen pomen za prostorski razvoj, ministrstvo za kmetijsvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja nov Zakon o kmetijskih zemljiščih za katerega velja enako, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa pripravlja nov Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predstavlja ključen spodbujevalni mehanizem pri urejanju prostora.
Nevladne organizacije, ki si prizadevajo za trajnostno mobilnost pa so opozorile še na en zakon, ki lahko z enim samim nepremišljenim določilom povzroči dolgoročno škodo razvoju trajnostne mobilnosti v mestih. Gre za nov Zakon o pravilih cestnega prometa, ki predpisuje obvezno uporabo kolesarske čelade za vse kolesarje. Takemu določilu so se zavestno odrekle vse kolesarsko razvite države, kot so npr. Nizozemska ali Danska, saj preverjeno negativno vpliva na razvoj kolesarjenja. Ne predstavljamo si, kaj je zakonodajalca v Sloveniji napeljalo, da je kljub argumentiranemu nasprotovanju kolesarskih organizacij zapisal v zakon takšno določilo. Ker je omenjeni zakon Vlada RS že sprejela in ga poslala v parlament, pobuda ZaMestoPoDveh apelira na poslance, da z amandmajem v parlamentarni obravnavi poskusijo preprečiti škodo, ki bi jo povzročil tak predpis. Pozivu se lahko le pridružimo.
DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.