5

Je bil mednarodni natečaj za EPK mišljen resno?

13. 08. 2010

Jernej Prijon

V Večeru je bil konec julija objavljen članek, v katerem je predstavljen projekt za Center uprizoritvenih umetnosti Maribor (CEUM), ki naj bi predstavljal osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture (EPK). Novica me je zaradi večih razlogov šokirala:

1. V začetku letošnjega leta je občina Maribor razpisala velik in odmeven mednarodni arhitekturni natečaj za EPK, ki je obravnaval široko območje, ob katerem naj bi stal tudi načrtovani objekt. V gradivu za natečaj ni bilo nikjer niti omenjeno, da je prav za EPK načrtovan tako pomemben objekt v sklopu ureditve desnega brega Drave. Kar je skrajno nenavadno, saj bi načrtovani objekt seveda pomembno vplival na ta prostor in posledično na možne arhitekturne in urbanistične rešitve. V čem je smisel iskanja konceptualne rešitve za neko celoto, če hkrati razpisovalec prikriva ključne podatke povezane z razvojem obravnavanega območja?

2. Kako se lahko o tako pomembnih prostorskih vprašanjih odloča brez javne razprave? Z arhitekturnega stališča je vprašljivo, zakaj naj bi bil ravno predstavljeni projekt arhitektov Sadar Vuga najboljša arhitekturna rešitev centra CEUM. Brez javno znanih izhodišč za načrtovanje, brez primerjave z drugimi možnimi rešitvami in brez javne razprave, ki jo omogoča natečaj, tega ne bomo nikoli izvedeli.

Zanimivo je, da se v zadnjih letih zelo povečuje število pomembnih in velikih javnih objektov za katere ni bil razpisan javni arhitekturni natečaj. Če navedemo le nekatere največje: stadion in dvorana v Stožicah (v času od javnega natečaja sredi 90-tih je bila popolnoma spremenjena, zaradi povsem spremenjenih pogojev in vsebine bi bil potreben nov natečaj), kontrolni stolp letališča Brnik, nova železniška postaja v Ljubljani,… Večini naštetih projektov je skupno, da gre za javno-zasebna partnerstva, ki so se pri nas izkazala za izrazito problematično obliko investiranja javnega denarja.

Problem pa je tudi to, da se praviloma načrtuje investicije v objekte brez sočasnega razvoja vsebin in institucij, ki bi te objekte dolgoročno osmislili. Gradnja in vzdrževanje pogosto velikopoteznih objektov pobere toliko sredstev, da za kakovostne vsebine ne ostane prav veliko, če sploh kaj.

Članek na Trajektu

Članek v Večeru

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

patawolongaurban

Omejevanje mestne rasti

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, 22. maj 2012 ob 17. uri

Cenovna dosegljivost stanovanj vs Suburbanizacija na primeru Avstralije

Socialna segregacija, trajna degradacija krajine, slabša opremljenost prostora in netrajnostnost so le nekatere od številnih daljnosežnih posledic uresničievanja ‘’avstralskih sanj’’ o enodružinski lastniški hiši. Kljub svetovni finančni krizi, pretečemu pomanjkanju energije in dobrim namenom urbanistov se proces širitve mest z območji izrazito nizkih gostot še vedno nadaljuje. Ironično je, da se procesi širjenja poselitve v krajino odvijajo ob istočasnem zmanjšanju obsega razpoložljivih cenovno dosegljivih stanovanj.

Predavanje Roberte Esbitt, arhitektke, razvojnice projektov in predavateljice na Univerzi RMIT v Melbournu, bo predstavilo sovpadanje elementov sodobne avstralske družbe, ki spodbujajo suburbanizacijske procese in obenem odmikajo možnosti stanovanjskega lastništva, hkrati pa vplivajo na socialne in fizične strukture v državi. Je avstralski primer neizogibna prihodnost tudi v drugih državah ali bo služil le kot ‘’opozorilni primer’’?

Vabljeni, da se nam pridružite na predavanju in razpravi.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt