Novice

Posvet o strateških usmeritvah za prostorski razvoj države

24. 05. 2010

V četrtek, 20. maja, je Inštitut za politike prostora v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za prostor, v luči razprav, ki potekajo na temo priprave nove Strategije razvoja Slovenije, pripravil posvet o prostorskih vidikih razvoja države. V prvem delu je posvet ponudil različne precej kritične poglede na izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije, v drugem delu pa v razpravi z gosti poskušal opredeliti na kakšen način naj se prostorski vidiki razvoja vključijo v razvojno načrtovanje države. Posvet je potekal v Centru Evropa v Ljubljani, gostje okrogle mize pa so bili mag. Igor Strmšnik (SVLR), mag. Janez Kopač (MG DE), mag. Tanja Bogataj (MOP DP), Marjana Dermelj (SVREZ) ter prof. dr. Ivo Lavrač (UMAR). Rdeča nit razprave je bila ugotovitev, da kljub spremenjenim okoliščinam za razvoj prostorska politika ne potrebuje bistveno spremenjenih ciljev in prioritet, pač pa zlasti ukrepe za njihovo izvajanje, preverjanje učinkovitosti izvajanja in sistematično spremljanje stanja v prostoru.

Tiskovno sporočilo s posveta

Predstavitev – Peterlin

Predstavitev – Zavodnik-Lamovšek

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

AKTUALNO

DOGODKI

Seul: sodobni azijski metropolis

V Cankarjevem domu bodo februarja in aprila v okviru festivala Nasmeh Koreje potekala predavanja o družbenem in urbanem razvoju Seula.

Seul je zgodovinska prestolnica in simbol Koreje. Zaradi uspešnega gospodarskega razvoja v času hitre modernizacije južnokorejske družbe je mesto v svetu postalo znano kot “čudež na reki Han”. Danes je z več kot desetimi milijoni prebivalcev Seul eno najgosteje naseljenih in najpomembnejših azijskih in svetovnih mest, med katerimi so sicer redka tista, v katerih se narava in urbano, tradicionalno in sodobno ter globalno in lokalno prepletajo tako neposredno kot v Seulu.

Mesto slovi tudi kot eno najdražjih na svetu. Poleg tega je središče pojava hallyu, vse večje priljubljenosti korejske popularne kulture v vzhodni Aziji in tudi v Evropi, in je mesto z največjo razširjenostjo širokopasovnega interneta. Prebivalci Seula imajo močan občutek za modne smernice in so izjemno odprti za nove tehnološke izume. Na prvi pogled kaotično podobo mesta poleg velikih stanovanjskih sosesk in stolpnic zaznamujejo tudi številni hribi s parki.

Sociolog dr. Blaž Križnik, fotograf Nils Clauss in arhitekturni kritik dr. Hyungmin Pai bodo na predavanjih predstavili različne poglede na nedavni razvoj mesta.

16.2.2012 ob 19h
Blaž Križnik: Družbeni in urbani razvoj globalnega Seula

Na predavanju bo dr. Blaž Križnik primerjal zgodovinske in kulturne značilnosti Južne Koreje in Slovenije, orisal moderno zgodovino Seula in predstavil nekatera protislovja južnokorejske prestolnice. Pozornost bo namenjena zlasti nedavni prenovi potoka Cheonggye v mestnem središču, kot morda najbolj znanem primeru družbene in urbane preobrazbe v globalnem Seulu, in njenim posledicam za vsakdanje življenje v mestu.

29.2.2012 ob 19h
Nils Clauss: Urbana in družbena krajina Seula skozi fotografijo

Ko se južnokorejska pokrajina urbanizira in je tradicionalna razmejitvena črta med urbanim in ruralnim prostorom vedno bolj zabrisana, se mesta spreminjajo v nekaj, česar ne moremo jasno opredeliti niti kot urbano niti ruralno. Nostalgičen pogled nemškega fotografa Nilsa Claussa na izgubljeni podeželski svet in druge teme, ki vizualno zaznamujejo Seul kot velemesto.

10.4.2012 ob 19h
Hyungmin Pai: Gradnja alegorij; arhitektura, mesto in pokrajina sodobne Koreje

Predavanje, kritiški uvod v sodobno korejsko arhitekturo, se bo osredinilo tako na naravne razmere dežele kot tudi zgodovinski kontekst korejske urbane kulture; zlasti v razmerju do metropolitanskega območja Seula. Predavatelj dr. Hyungmin Pai z Univerze v Seulu bo opozoril na ustvarjalno energijo, ki jo ustvarjajo nasprotujoče si politične, družbene in umetniške silnice sodobne Koreje.

Predavanja bodo potekala v Kosovelovi dvorani. Brezplačne vstopnice so na voljo pri blagajni Cankarjevega doma.

Več informacij na spletni strani Cankarjevega doma.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt

ARHIV NOVIC